

Lepota čipke
V čipkarsko šolo so me vpisali pri rosnih šestih letih. Ne spomnim se točno, zakaj. Najbrž sta jo pred mano obiskovali sestrični in treba...


Iskrice v očeh
Zanimivo, kako mi je bilo včasih lažje sprejeti grajo kot pohvalo. Mislim, da sem prvo jemala kot nekaj samoumevnega, drugo kot...


Blišč in beda
Včasih je lepo narediti kaj zastonj. Samo zato, da nekomu polepšaš dan. In zato, da imaš sam dober občutek. In najbrž bo držalo, da je...


Vse barve sveta
Rada imam barve. Nekatere sicer bolj kot druge. Precej mojih spominov, lepih in temnih, je vedno povezanih z barvami. Včasih pride...


Dragi Miro!
Na tebi mi je všeč samo še tvoje ime. Naredil si namreč nekaj, kar me je spravilo v precej slabo voljo. Dokazal si, kako se znam včasih...


Ljudje, ki preprosto so
Življenje ima to čudovito lastnost, da nam včasih na pot pripelje ljudi, za katere se zdi, da so nam preprosto usojeni. Ljudje, ki znajo...


Živeti in pustiti živeti
Ne maram, da mi dež uniči (skoraj) popoln frufru. Da mi ljudje – dobesedno in v prenesenem pomenu – dihajo za ovratnik. Ne maram vonja...


Prvomajska budnica
V Sloveniji têrmin delavec že dolgo ne nosi pozitivnega naboja. Kako bi ga pa? Dnevno mediji objavljajo novice o izkoriščanju, kršitvah...


Toliko knjig, tako malo časa …*
Ne vem točno, od kod sega moja navezanost na knjige. Niti ne štejem, koliko knjig preberem recimo v letu dni. Vem pa, da jih je precej....


Oda mestu
Živeti v malem mest(ec)u ima svoje slabosti in prednosti. Slednje odkrivam zdaj, ko se EMŠO dviga vedno višje. V malem mestu se med seboj...