Blišč in beda
Včasih je lepo narediti kaj zastonj. Samo zato, da nekomu polepšaš dan. In zato, da imaš sam dober občutek. In najbrž bo držalo, da je prostovoljno delo malo, čisto malo tudi sebična dejavnost. Ker stvari pač delaš zato, da se sam počutiš bolje. Pa saj v resnici niti ni važno, kakšni so nameni, vzvodi, motivi. Kar se mene tiče, je pomembno zgolj to, da narediš dobro delo. Zato rada delam dobro. Rada pomagam.
Moj blišč.
A služba, na drugi strani, pač NI prostovoljno delo, kajne? Čeprav je tako, da država vedno bolj odpoveduje na vseh področjih. In žal se vse pogosteje dogaja, da te prosijo, da delaš zastonj tam, kjer bi človek pričakoval, da jim ne bi smelo biti nemogoče nakloniti evro, dva za dober namen. Dokler beseda teče o prireditvah za otroke, ljudi v stiski, za starejše, za prostovoljna društva, za vse pomoči potrebne, ni dileme, da ne bi pristopila. Imam pa zadnje čase res občutek, da je (žal) tudi s službami tako. Da se od ljudi pričakuje, da bodo delali za prej omenjeni evro, dva. Še najbolje pa, če so pripravljeni delati kar zastonj. Tako, za kakšen mesec, dva ali tri. Menda naj bi se po novem to imenovalo usposabljanje na delovnem mestu. Delodajalcem se verjetno kar smeje – koliko kandidatov, koliko sužnjev čaka v vrsti … Tihih, srečnih, da se jim nakloni prostor in možnost za »izobraževanje«. Da lahko napolnijo vrstico v CV-ju.
Ne zmorem ozavestiti, kdaj se je sistem obrnil v nepravo smer. Ker sem gotova, da vedno ni bilo tako. Da so obstajali časi, ko je bilo delo pošteno plačano. Ko se od ljudi ni pričakovalo, da bodo padli na kolena in poljubljali noge vsemogočnega, ki »prijazno« ponuja minimalno plačo. Ali pa še tega ne. Saj so obstajali taki časi, kajne? Časi, ko v trgovinah sicer nisi dobil petintridesetih vrst čokolade, a je plača prišla 15. v mesecu in lastno stanovanje ni bil zgolj pregrešen naslov v znanstvenofantastičnem romanu. Časi, ko je kolektiv držal skupaj, ko niso od vsepovsod leteli noži v hrbet.
Naša beda.
Menda se bo čez dvajset let služba še imenovala služba in ne bo to zgolj beseda za dvanajsturno »prostovoljno« delo?
P.S. Danes se »igram prostovoljko« na festivalu Mesto knjige v Novi Gorici. Za svojo dušo. Za lasten blišč. In ja, tudi za vrstico v CV-ju.
