Dragi Miro!

Na tebi mi je všeč samo še tvoje ime. Naredil si namreč nekaj, kar me je spravilo v precej slabo voljo. Dokazal si, kako se znam včasih povsem napačno odločiti. Poleg tega si mi vzel upanje. In me prisilil, da pišem te vrstice. Ne bom več volila. Pika. Čeprav sem zadnjih deset let vedno, ampak RES vedno vsakemu, ki me je bil pripravljen poslušati, skušala dopovedati, da je TREBA opraviti državljansko dolžnost, si bil ti pač kaplja čez rob.

Ne vem, kdo ti zjutraj pripravlja zajtrk in kakšno dioptrijo imaš. Ni mi znano, kolikokrat na teden se rekreiraš in katera je tvoja najljubša barva kravate. Ne zanima me, kakšna je bila tvoja povprečna ocena na fakulteti, s kom si izgubil nedolžnost in kdaj si pokadil svojo prvo cigareto (če sploh). Ne zanima me vse to, čeprav te najbrž na nek način definira. Vem, da si zgolj človek kot vsi drugi. Vem, da ne moreš delati čudežev. Zagotovo imaš tudi ti svoje slabe dni in sočustvujem s tem, zares. Delo vrhovnega vodje je najbrž vse prej kot lahko. A ti si dal upanje, res si ga dal, potem pa vse skupaj spridil do nerazpoznavnosti.

Lepo te prosim. Ne norčuj(te) se več iz ljudi. Ne ustvarjaj(te) zakonov po lastni meri. Ne deli(te) nas na leve in desne. Priznaj(te) kdaj svojo zmoto, ne bomo ti zamerili. Ne maram te več, a posredno sooblikuješ mojo prihodnost, zato te moram žal gledati in poslušati. Saj vem, da tvoji predhodniki niso bili nič boljši in da bodo morda tvoji nasledniki tudi slabši. A v tebe sem polagala nekaj upanja, v tem je (moja) težava. Etika in morala, spremembe, drugačni časi, svetla prihodnost. Kako dobro je vse zvenelo!

Pa da ne bi slučajno pomislil, da sem pesimistka. Nikar! Jasno mi je namreč, da ne more biti vedno vse zgolj rožnato, sprejemam realnost in jo poskušam nekako zgnesti sebi v prid. Ko le ti ne bi postal takšna zlagana lutka. Prosim? Hočeš reči, da bi morda jaz ne smela biti takrat tako naivna? Hm. Razumem, kam meriš. Verjetno imaš celo prav.

Dejstvo, da te ne maram, ti ne bo kratilo spanca niti povzročalo glavobolov, saj vem. Namesto vate sem začela verjeti v karmo. Naj se vam vrne v enaki meri vse, kar delate malemu človeku. Samo to bo povsem dovolj. Moj oče, veš, bi imel zate nekaj res zanimivih besed.

A ne skrbi. Kljub vsemu mi bo vedno všeč tvoje ime.