

Kaj pa, če bi si znova kaj malega privoščili?
»Včasih je zastrašujoče poskusiti kaj novega. Zato ne pozabi, da zmoreš, in le verjemi vase.« (Medvedek Pu) Kosmati Pu, eden mojih...


Kvote
Ljudi ne delim glede na spol. Delim jih na pametne in neumne, dobrosrčne in škodoželjne. Vztrajne in mlahave. Ni mi mar, ali je...


O tisti, ki je k****
Politika mi je med najmanj ljubimi temami za pisanje. Kar je dokaj presenetljivo, prvič zato, ker so ti zapisi vedno med najbolj branimi...


Obljubim, dragi Pablo
Neruda je nekoč, nekje zapisal, da počasi umira, kdor postane suženj navad, kdor si vsak dan postavlja iste omejitve, kdor ne zamenja...


Moja kri in moje rane ...
Prejšnji teden sem se ob pisanja bloga o Tedu Hughesu zalotila v razmišljanju, da morda v zapisih preveč "utrujam" s svojo ljubeznijo do...


Oda bolečini
Tih deževen aprilski dan je, jaz pa že tedne razmišljam o bolečini, še vedno vsa pod vtisom življenjske zgodbe Teda Hughesa. Kako veliko...


Izginjanja
Sem ena tistih, ki še vedno pišejo na liste papirje, majhne, večje. In sem ena tistih, ki še vedno pošiljajo čestitke. Tiste papirnate,...


Če stopimo skupaj ...
Danes šestletni Jakob je pred dvema letoma ostal brez dela desne roke. Hodi v prvi razred in se uči pisati. Pravijo, da je veder,...


Oda pomladi
Ko se dnevi začnejo daljšati, ko posije sonce, tisto pravo, pomladno sonce, ko vzbrstijo drevesa in se odprejo cvetlični popki, oživim....


Podiranje lastnih meja
O podiranju meja razmišljam v dneh, ko drevesa brstijo, ko se narava prebuja. Tam zgoraj, više, visoko, postaja vedno bolj živahno in...