Kaj pa, če bi si danes kaj malega privoščili?

»Včasih je zastrašujoče poskusiti kaj novega. Zato ne pozabi, da zmoreš, in le verjemi vase.« (Medvedek Pu)

Kosmati Pu, eden mojih najljubših otroških knjižnih junakov, še danes ga imam rada, me je vedno spravil v dobro voljo s svojim (retoričnim) vprašanjem: »Kaj pa, če bi si danes kaj malega privoščili?« In razmišljam, da ne bi bilo slabo, ko bi si ga lahko zastavila vsak dan in pritrdilno odgovorila nanj.

Pa za odgovor res ne bi potrebovala novih čevljev, kavbojk po zadnji modni zapovedi, uro in pol dolgega razvajanja v kozmetičnem salonu, ne. Dovolj bi bilo že recimo kaj od sledečega:

Izklopljena budilka.

Tretja skodelica kave.

Churchillova biografija, ki čaka na plažo v plavi laguni.

Jagode za zajtrk.

Članek, pod katerega se z veseljem podpišem.

Tulipani na mizi, telohi na pultu, zvončki v dnevni sobi.

Sobotna priloga in mir. Mir.

Ogromna skleda regrata s toplim krompirjem (brez ocvirkov).

Občutek ponosa, samo bežen, ko je delo dobro opravljeno.

Energija, motivacija in dovolj prostega časa za jutranji tek.

Četrta skodelica kave.

Vincentov virtualni muzej.

Nahrbtnik, gojzarji in prst na zemljevidu.

Skorajda preveč prijeten seznam, se bojim. A neznansko realen in mogoč, se smejem (navzven in v sebi). Kvalitete življenja nam žal ne more dati nihče, če za to najprej ne poskrbimo sami.