Rada sem punca

Ker je ravno tak dan in ker sem res rada punca. Še vedno sta mi všeč rumena in vijolična in še zmeraj ne maram feminizma. Ena od sogovornic, s katero sem se pogovarjala po službeni dolžnosti, mi je pred dnevi rekla: "Narava je z razlogom ustvarila dva spola." Pred časom sem pisala, da se odlično dopolnjujeta, a da sta povsem enaka? Ne, nista. In meni je tako še vedno čisto prav.

Res sem rada punca. Mirne vesti priznam, ko česa ne zmorem in tečno mi je, ko se od žensk pričakuje, da bomo za vsako ceno stopale ob bok moškim. Menim, da priznati nemoč ne pomeni nujno ponižanja za moj spol. Ne, prav nič ni narobe s tem. Všeč mi je, da sem neodvisna, pa ne zato, ker sem ženska. Takšna bi želela biti tudi v suknjiču in Converse copatih številka 44. Znam na primer zamenjati prazno gumo na avtomobilu, a všeč mi je, če to lahko prepustim moškim. Ker sem rada punca, ki je včasih tudi na "komot".

Tisoč stvari bi lahko naštela, ki jih ženske počnemo bolje od moških, a se jih spomnim mnogo, ki jih je bolje pustiti njim. Ker znajo. Zakaj bi torej pri določenih stvareh vztrajala za vsako ceno?

Menim, da ni nič narobe z moškim jokom, le gledam ga nerada. A nerada gledam tudi, ko joče ženska. Ne zdi se mi prav, da so ženske za nekatera dela manj plačane od moških kolegov, a ne nazadnje bi se mi prav tako zdelo krivično, če bi bile posameznice za enako delo bolje plačane kot jaz. In narava svojih prstov tu zraven pač ni vtaknila. Svojo posteljo si postiljamo sami.

Res sem rada punca. Pa lep dan žena želim vsem. Ženam, mama, babicam, hčerkam, sestričnam, tetam. Vsem.