Tisoč in en pridevnik

Naj bo srečno in srčno. Nasmejano in pikro; tudi bodice so včasih koristne. Naj preseneča, pa ne prevečkrat in nikoli, nikoli s črno pentljo okoli vratu. Zanimivo naj bo, le včasih dolgočasno, da si spočijeta um in telo. Lahkotno in nepozabno, leto, ki prihaja.

Mavrično, ne čarobno. Čarobnost je pocukrana in nihče več ne verjame vanjo. Naj bo sem in tja po otroško nedolžno, pa nato hitro po odraslo pametno. In iskrivo, nagajivo, mavrično. Naj se ne boji uporabljati bleščic; kaj potem, če se komu zdijo otročje. Pod preprogo naj pomete nezaupljivost, dvome, strahove. Potem naj za vsak slučaj še trikrat skoči nanje.

Pravično naj bo, res pravično. Če vsak dobi samo to, kar si zasluži, ne bo treba nastavljati drugega lica. Vihravo, po baudelairovsko nenadkriljivo in po cankarjevsko aktualno. Naj vsaj za kakšen dan, dva ali tri ponudi mir. Mir.

Naj bo domače, ker se tako počutimo varne, zgolj včasih tuje, toliko, da si odkrijemo nov pogled na svet. Jedrnato in ravno prav delavno. Ljubeznivo in presežno v vseh 43 odtenkih sive. Prevzetno in (ne)pristransko, a le, ko nam bo to v prid. Naj odpihne vse pravopisne napake, vse zamude, vso nepoštenost.

Naj tudi letos ponudi stopnico, a nikoli tako visoke, da je ne bi mogli doseči. Naj prinese prepih v glavi in novo kapo z ogromnim cofom, da se sem in tja pred njim umaknemo. Toplo naj bo kot mamina roka in naj nam pusti vse ljube.

Naj bo leto 2019 moje, tvoje, naše. Njihovo.

P. S. In ne morem si, da ne bi – ostanite tudi v novem letu še naprej z nami.