Novoletne (za)obljube

Vsako leto poskušam z januarjem obrniti nov list. Pustiti staro leto za sabo. Napisati seznam stvari, ki bi jih rada spremenila (na/pri sebi). V možgane in srce vklesati vse ideje, naklepe, načrte, za katere bi želela, da se z novim koledarskim letom udejanjijo. Sleherni december počnem isto. Kujem, razmišljam, planiram. Čemu, pravzaprav?

Starega leta niti slučajno nočem pustiti za sabo. Vsaj ne še takoj. Prineslo mi je kup prelepih spominov, novih doživetij, nekaj zanimivih ljudi, precej nepozabnih dogodivščin. Zato hočem, da ostane še malce z menoj. To nikakor ne pomeni, da se ga bom oklepala kot pijanec plota. Ne. Novemu letu želim dati priložnost. Priložnost, kakršno si zasluži.

A letos sem znova sklenila, da ne bom delala nikakršnih posebnih zaobljub. Nobenega seznama stvari, ki jih hočem spremeniti. Prepustila se bom toku. In naj me premetava, če hoče, naj prinese, kar mi je namenjeno.

Za leto 2019 si zavestno želim zgolj to, da bodo ob meni ostali vsi meni ljubi. Da bomo vsi zdravi. Samo to si želim. Zase, za moje, za vas.

Srečnih naj bo vseh dvanajst prihajajočih mesecev. Zame, za moje, za vas.