Pred veselim decembrom ...

V veseli december smo vstopili. Ne slepim se - mesec bo minil tako hitro, kot je minilo ostalih 11. Morda še hitreje, ker nas bo na vsakem koraku sililo k nasmehom, sreči. K lažnim nasmehom in k vse prevečkrat potvarjani radosti.

Vedno pogosteje me svetlikajoče izložbe, polne nepotrebne navlake, vznejevoljijo. Če čisto nič drugega. Zrak bo v prihodnjih 31 dneh dobesedno ječal od reklamnih letakov, kuhanega vina, prepolnih želodcev na eni strani ter jokajočih otrok iz Botrstva na drugi.

Pa ni nič narobe z lučkami in okraski, samo tisto zdravo mero smo izgubili v tej silno potrošniški družbi. Začeli smo prezgodaj in končujemo prepozno. Vmes pa pozabljamo na tisto bistvo praznikov - mir in tišino, iskrene misli in nasmehe, čeprav jih bo malo in nas bodo objeli šele na zadnji dan starega leta.

Iskreni naj bodo. Pozdrav in stisk roke, nova knjiga, doma spletene rokavice. Obisk gledališča ali karkoli pač je osebi na drugi strani ljubo. Predvsem pa čas. Mislim, da bom letos znova poskusila, vsaj poskusila podarjati sebe. In čas.