Moja prijateljica tišina
S tišino sva si na ti. Spoštujem jo, rada jo imam in potrebujem jo. Ne nujno vedno v tem vrstnem redu. So trenutki, ko bi jo potrebovala, pa je ni. Spet drugič pride, ostane, pa ugotovim, da mi njena bližina ne diši.
Zanimivo, kako se nekateri bojijo tišine. In samote. Kako ljudje ne znamo biti več sami s seboj, me je pred kratkim prešinilo. Ne zgolj biti sami s seboj, ne. Govorim o kvalitetnem preživljanju samote. Uživanju v tišini. Miru. Poznate tisti občutek, ko se vse okoli nas umiri, ko se zvečeri, ko ptice utihnejo, ko sprehajalcev več ni, ko ni otrok pod balkonom, ki ropotajo s kolesi in se smejijo na ves glas … Tisti občutek, ko kot po čudežu mimo hiše ne pripelje noben avtomobil, ko tišina malodane boli …
O tem govorim. Tako tišino imam rada in tako tišino potrebujem. Za nekaj trenutkov, zgolj za nekaj bežnih hipov. Samo zato, da se je zavem. Da jo »slišim«, kakor paradoksalna že je ta misel. Samo zato, da jo resnično občutim, tišino, z vsako poro svojega telesa, s slehernim vlaknom. Da vedno znova ozavestim, kako v tej ponoreli hrupni džungli, ki se imenuje vsakdan, obstaja oaza brez zvokov. Brez šepetov, govorjenja, ropotanja pralnega stroja, brez kletvic, brnenja računalnikov, telefonskega zvonjenja.
Mala dragocena oaza, ko nihče ne kliče mojega imena, ko ni prošenj, zahtev, predlogov, mnenj. Kotiček miru, mojega miru. Čisto mojega miru, varen pristan, kjer ni glasne glasbe, puhlih pripomb in odvečnih komentarjev, kjer ni misli na prihodnost, ki bo morda rumena, morda pa tudi ne.
Da, s tišino sva si definitivno vedno bolj naklonjeni. Vsake toliko me obišče, da ne pozabim, v kakšen užitek mi zna biti. Vračam naklonjenost, zvesto, vsakič posebej užijem célo. Kot najboljša prijateljica, ki ve, da mora narediti vse, da je ne izgubi. Ki mora nekaj dati, zato da dobi nazaj več, še več. In zavedajoč se dejstva, da je lepo, lepše, najlepše včasih tudi tedaj, ko tišina odide. Ko se vrne krasni ponoreli svet. Edini pač, ki ga imam.
Tudi zato mi je moje malo mesto tako všeč. Ker pogosto spi.
