Pravljičnih 7 leta 2017

Že davno tega sem se naučila, kako brez potrebe je, da delam novoletne zaobljube ali pišem sezname, kaj vse bi rada s prvim dnem novega leta spremenila. Sredi januarja mi je ponavadi zmanjkalo vneme in z vsem skupaj ni bilo nič.

Zato se bom letos (znova) ozrla nazaj, na tisto, po čemer si bom zapomnila leto, ki se izteka. A zgolj na tisto lepo, nepozabno. Morda mi nekoč te vrstice narišejo nasmeh na usta, nekoč, ko bo spomin že pešal.

Mojih najljubših 7 letošnjega leta:

1. Minute, ure, dnevi, preživeti na tem blogu. Ker je moj. In vaš. Naš.

2. Lekcije, male in velike. Tiste zares pomembne in takšne, ki so odšle v trenu. Mogoče pa se nekoč vrnejo, kdo ve.

3. Pogodba za nedoločen čas v službi, ki mi je (večino časa) v veliko veselje.

4. Osvojeni dvatisočaki. Precej manj jih je bilo, kot bi si želela. A zdrava sem, lahko hodim in v letu 2018 me bodo čakali, vem. Pa s tem ne mislim zgolj na vrhove gora.

5. Vse prebrane knjige, ne štejem jih več, vse kave z meni ljubimi, koncerti in preredka družinska srečanja. Male iskrice, ki mi lepšajo dneve.

6.Vsi, prav vsi (pre)kratki morski trenutki.

7. Vsak iskren, srčen nasmeh, ki sem ga dala in prejela. Upam, da je bilo za spoznanje več prvih, upam (srčno).

Sedem, ker je menda to pravljična številka. Želim si, da bi bilo tudi leto, ki prihaja prav tako. Pravljično. Le sem in tja naj, če že mora in vem, da tudi bo, ker življenje pač ni pravljica, prinese kakšen trn, da bom pravljico znala ceniti še bolj.

P.S. Opažam, da so vsa sedmera nanizana doživetja. ne stvari, predmeti. Doživetja. Všeč mi je, da je tako. Zelo všeč.