Zgodba nekega mesta

Rada imam mesta z dušo. Posebno patino imajo, ta mest(ec)a, ne glede na to, kako daleč v preteklost sega njih rojstvo. Sarajevo je eno takšnih mest, ki so mi ljuba. Nenadkriljiva duša, ki na trenutke joče in se spet drugič smeje, se skriva v njem. Pa Dunaj, mesto, prežeto z zgodovino, mogočno, otipljivo zgodovino, mi je tudi blizu. Skopje, kjer se zdi, da se vse neznansko hitro premika naprej, pa vendar v resnici stoji na mestu. In Murska Sobota, ne znam natančno reči, zakaj. Ker bdi nad tako ljubim mi Prekmurjem? Čisto mogoče.

In rada imam zgodbe. Dobre zgodbe, posebne zgodbe. Zgodbe ljudi, ki so nekaj preživeli v življenju, zgodbe posameznikov, ki sedijo pokončno, čeprav je morda hrbet zaradi teže let že malce ukrivljen.