top of page

Kultura je zakon!

Na našega največjega pesnika Franceta Prešerna se država spomni dvakrat na leto - v decembru, ko bi praznoval rojstni dan, in 8. februarja, ko v "čast" njegove smrti obeležujemo kulturni praznik. Se je pa temu geniju pisane besede Slovenija poklonila vsaj tako, da je ta dan razglasila za dela prost. Zato za Franceta po decembru še enkrat - ne zadnjič. Ker ga imam rada.

Franceta imam res rada. Pravzaprav ga (ne tako zelo na skrivaj) po malem obožujem. Kot osnovnošolki mi učenje njegove Zdravljice ni prav dišalo. Ker je kot trinajstletnica nisem povsem razumela. Ko sem ga skozi leta odkrivala starejša, modrejša, izkušenejša, so se mi šele odprla obzorja. Njegovo pravo mojstrstvo. Njegova genialnost. Ni mi ravno povšeči, da Prešerna porivamo v ospredje zgolj dva dneva v letu - na njegov rojstni dan in 8. februarja, ko v pesnikovo čast obeležujemo kulturni praznik. A tako pač je. Smo, ki ga jemljemo v roke redno, neskončno ponosni, da ga imamo.

Na letošnji kulturni praznik bo v Kranju spet potekal Prešernov smenj. Morda mi ga tokrat uspe videti, začutiti Francetov čas. Tudi po drugih mestih po Sloveniji bodo kulturni hrami odprli svoja vrata in na nas je, kako željno bomo pili njihovo ponudbo. Naš lokalni muzej pripravlja nekaj zanimivih dogodkov. Veliko kulturnih ustanov bo v sredo, na Prešernov dan, obiskovalce vabilo na brezplačne oglede razstav, ponudilo popuste na knjižna dela, vsa, ne zgolj Prešernova.

Če se boste ves dan odločili preživeti v pižami, na kavču, v toplem zavetju doma, pa v čast našemu Prešernu v roke vzemite njegove Poezije. Odprite pesmarico na kateri koli strani. Čeprav zgolj za eno pesem. Za eno samo. Pokukajte h Krstu, preberite Silo spomina, pobarajte po počutju Rozamundo. Samo za eno samo si vzemite čas. France si to zasluži.

Magistrale

Poet tvoj nov Slovencam venec vije, Ran mojih bo spomin in tvoje hvale, Iz sŕca svoje so kalí pognale Mokrócvetéče rož'ce poezije.

Iz krajov niso, ki v njih sonce sije; Cel čas so blagih sapic pogrešvále, Obdajale so utrjene jih skale, Viharjov jeznih mrzle domačije.

Izdíhljeji, solzé so jih redile, Jim moč so dale rasti neveselo, Ur temnih so zatirale jih sile.

Lej! torej je bledó njih cvetje velo, Jim iz oči tí pošlji žarke mile, In gnale bodo nov cvet bolj veselo.


Najnovejše
Starejše objave
bottom of page