Ta veseli dan kulture ali Francetu se smeje

V Prešernovem letu 2000 je ministrstvo za kulturo začelo s pobudo dneva odprtih vrat slovenskih kulturnih ustanov. 3. decembra. Na dan, ko se je rodil (po mnenju mnogih) največji slovenski pesnik France Prešeren. Z leti se je pobuda preoblikovala v Ta veseli dan kulture in prerasla v množičen kulturni dogodek in veselo praznovanje. Tudi letos bodo, tako ministrstvo, jutri svoja vrata odprli številni nacionalni in občinski kulturni zavodi, zvrstili se bodo brezplačni koncerti, predstave (za nekatere si je treba zagotoviti brezplačne vstopnice), razstave, predavanja, vodenja in delavnice.

Franceta imam rada. Pravzaprav ga (ne tako zelo na skrivaj) po malem obožujem. Kot osnovnošolki mi učenje njegove Zdravljice ni prav dišalo. Ker je kot trinajstletnica nisem povsem razumela. Ko sem ga skozi leta odkrivala starejša, modrejša, izkušenejša, so se mi šele odprla obzorja. Njegovo pravo mojstrstvo. Njegova genialnost. Ni mi ravno povšeči, da Prešerna porivamo v ospredje zgolj dva dneva v letu - na njegov rojstni dan in 8. februarja, ko v pesnikovo čast obeležujemo kulturni praznik. A tako pač je. Smo, ki ga jemljemo v roke redno, neskončno ponosni, da ga imamo.

Na letošnji Ta veseli dan kulture se bodo v Idriji zvrstili prav zanimivi dogodki. Udeležite se lahko dneva odprtih vrat Čipkarske šole Idrija, morda obiščete predavanje »Povezave med idrijsko in goriško čipkarsko šolo«, izvajalke Rosite d'Ercoli iz italijanske Gorice. Ali pa skočite po jutranji kavi v muzej in si oglejte katero od stalnih in občasnih razstav, ki jih ponuja ta naša ustanova. Tudi po drugih mestih po Sloveniji bodo kulturni hrami odprla svoja vrata in na nas je, kako željno bomo pili njihovo ponudbo.

Če se boste ves dan odločili preživeti v pižami, na kavču, v toplem zavetju doma, pa v čast našemu Prešernu v roke vzemite njegove Poezije. Odprite pesmarico na kateri koli strani. Čeprav zgolj za eno pesem. Za eno samo. Pokukajte h Krstu, preberite Silo spomina, pobarajte po počutju Rozamundo. Samo za eno samo si vzemite čas. France si to zasluži.

France Prešeren – Sila spomina

Drug ti je v skŕbno nastavljene mreže

nestanovitno zasačil srce;

vendar na mene še nekaj te veže,

kaj da je, komaj med nama se ve.

Marsikdaj se govorica ti zmeša,

ko me zagledaš med drug'mi ljudmi,

marsikdaj tvoje oko me pogreša,

iščeš okoli me s plašnim' očmi.

Večkrat, ko utrujena praznega hrupa,

v misli zamaknjena sama sediš,

vsili v spomin se ti pevec brez upa,

stari čas skoraj nazaj si želiš.

Marsikdaj, ko ti tvoj ljubi zapoje,

sreče v ljubezni se baha vesel,

v srcu te zbadajo pesmice moje,

ki jih od njene nesreče sem pel.

Sama sodíla si préd me nemilo,

sama me zmerom še sodiš ostró;

pravijo vendar, de slabo plačilo,

kdor me pri tebi zatoži, dobó.

Trdna med nama vzdiguje se stena

'z brezna globôc'ga do strmih nebes;

vendar ne udrža želj skrivnih plamena,

de bi ne mogel on švigniti čez.

Ne pozabíti jih, so te prosili

drugi, ne moje prevzetno srce;

v mislih ti niso, al' mene posili

pomnila boš ti do zadnjega dne.