Polet z rumenim dežnikom

Slovenci menda premalo beremo in kupujemo premalo knjig. Bralne navade nas uvrščajo v spodnji razred med evropskimi bralci. Podatki, da država vsako leto klesti sredstva, namenjena knjigi, pa so tako ali tako znana in (za knjižne molje) boleča dejstva. Cene knjig pri nas niso ravno nizke, čeprav to ne more biti edini razlog za klavrno uvrstitev. Knjižnico najdeš v vsakem malem mestu, vpis vanjo je pogosto brezplačen, če hrama učenosti ni, se na kolesih v res zakotne kraje pripelje bibliobus. Čemu torej pripisati slabe bralne navade?

Času, v katerem živimo? Elektronske naprave nas (pre)okupirajo sleherno minuto dneva. Za knjige najbrž nato zmanjka časa. Čeprav sama zvečer recimo dosti raje v roke vzamem knjigo kot pa daljinec. Tako je že vrsto let in dvomim, da se bo s prihodnostjo ravnovesje obrnilo v prid televiziji.

Pomanjkanju domišljije? Resno dvomim. Svetovni splet je, če za čisto nič drugega, dober zato, ker se ti z nekaj kliki odpre ogromen svet, kjer najdeš čisto vse, kar ti srce poželi. Ampak spet – treba si je vzeti čas. Če vam le-tega manjka, obstaja kup uporabnih portalov z nasveti, kaj brati, kaj je v trendu in česa se vam ni treba dotikati. Samo za pokušino: portal o dobrih knjigah je eden od teh, če so vam ljubi domači avtorji, pa posezite po spletni strani Primorcev, ki beremo.

Ceni knjig? Ne verjamem. Kot sem omenila na začetku, so cene knjig v Sloveniji res precej visoke. Sploh če se ustavimo pri otroških slikanicah. Ampak pri tako dobro založeni knjižnici, kot je na primer moja, idrijska, se na to vsaj jaz osebno ne bi mogla sklicevati. Ljubljanske, »centri sveta«, so najbrž še bolj polne vsega, kar si zaželijo črkožerji. Je pa res, da si je treba za obisk knjižnice vzeti čas.

In smo po mojem mnenju pri glavnem problemu. Za branje si je pač treba vzeti čas. Imeti voljo. Aktivirati možgane. In to je v tem norem tempu življenja verjetno glavni razlog, da smo na lestvici bralnih navad med Evropejci uvrščeni na dno. Nekako se mi zdi, da je v nacionalnem karakterju, da si stvari poskušamo olajšati, včasih tudi preko vseh razumnih meja. Morda se pa motim, kdo ve.

V torek se je začel 32. Slovenski knjižni sejem. Do nedelje še ponuja neznansko pester program za otroke in odrasle. Vsako leto ga komaj čakam z vnaprej pripravljenim seznamom, kaj kupiti, katero stojnico obiskati, kje se pomuditi najdlje. Na sejmu so na posebnem dogodku z naslovom Ker nam ni vseeno podpisali manifest Slovenija bere. Iz svojih priljubljenih knjig bodo brali znani Slovenci in tako začeli nacionalno kampanjo. Branje je zdravo zate in za državo, pravita Manca Košir in Vlasta Nussdorfer, dve od ambasadork kampanje.

»Veliko je razlogov, zakaj obiskati najstarejši, največji in najpomembnejši knjižni dogodek pri nas. Eden je najpomembnejši. Branje še nikoli ni bilo tako pomembno, kot je danes. Branje odpira vrata. S tem, ko beremo, ne pokažemo le kdo smo, ampak kaj želimo postati. Julian Barnes pravi, da je branje edina prava stvar na svetu!« so v vabilu zapisali organizatorji.

Samo še rumeni dežnik vzamem in poletim. Novim bralnim dogodivščinam naproti.