Ljudje, ki navdihujejo: Sončnica

Delo mi omogoča, da spoznavam kup različnih ljudi. Množico pisanih karakterjev. Sem in tja mi vsakdan ponudi kakšno resnično sonce. Sonce, ki me navdihne in zaposluje misli še dolgo potem, ko se posloviva.

Oktober se izteka. Mednarodni mesec boja proti raku dojke. Za to boleznijo v Sloveniji vsako leto zboli 1.300 žensk, umre jih okrog 400. Presenetljivo je, da zbolevajo tudi moški. Pa mlada, zelo mlada dekleta. Najmlajša bolnica prim. dr. Mojce Senčar, predsednice Europe Donne, je imela komaj 17 let. Nepredstavljivi mejniki, kam plujemo. A medicina zmaguje. Če se zavedamo, da vsakemu izmed nas nekega dne lahko na vrata potrka rak.

Stanka (55), sončnica, čudovita sogovornica, doma iz Dobrepolja na Dolenjskem, je zbolela pred dvanajstimi leti. »Bulico sem odkrila čisto slučajno pod tušem. Nisem ji posvečala kakšne posebne pozornosti. Dokler ni začela rasti«, mi je pripovedovala nekega sončnega popoldneva ob kavi in domačem jabolčnem zavitku. »Ko je na obisk prišla sestrična, onkologinja, sem jo prosila, da me pregleda. Samo oči je dvignila in me vprašala, zakaj sem tako dolgo čakala.«

Diagnoza: rak. Bula je bila velika že za otroško pest. Po vseh preiskavah, obsevanju, odstranitvi dojke in dela bezgavk, se je začela terapija. Nato rekonstrukcija. Boleča. Zelo boleča. Celotna terapija, od diagnoze do rekonstrukcije in okrevanja, je trajala osem let. Osem let.

»Na začetku se je seveda pojavil strah. Potem jeza. Zakaj se to dogaja meni, kaj sem naredila narobe,« pravi Stanka. »Iščeš nekaj, kar bi te dvignilo pokonci, pa ničesar ne najdeš. Padaš in se pobiraš. Tako mineva vsakdan, tako tečejo ure in minute, « dodaja in še: »Zares padaš. Ampak se vedno, čisto vedno pobereš. To je najvažnejše. Da se pobereš.«

»Ni univerzalnega nasveta, kako ravnati, ko prejmeš kruto diagnozo in se nato prebijaš skozi terapijo. Jaz sem, ko mi je bilo najtežje, mukoma vstala in šla v naravo. Tam sem črpala energijo. Dovolila sem soncu, vetru, mrazu, da mi biča obraz. Tako sem predelala bolečine. Psihične in fizične. Sprejmi vse, sem rekla sama sebi, in živi dan, kot da je tvoj zadnji.«

Številke rastejo. Pred tridesetimi leti je na leto zbolelo 600 žensk. Rak je neusmiljen in ga ne zanimajo karakter, spletene kitke, čudovita kolena, neverjetni talenti, starost, spol, načrti za prihodnost. Rak lahko udari kjerkoli. »Drage žene, dekleta, mame,« nam vsem svetuje mag. Radka Tomšič Demšar, dr. med., »redno izvajajte samopreglede. Imejte se rade, mislite nase. Nihče ne bo mislil namesto vas.« Poslušajmo jo.

In naša dolenjska sončnica? Še vedno hodi na preglede. A za zdaj je vse v redu. In prelep nasmeh ob zaključku našega druženja s kamero potrdi, da je res tako.

P.S.: objavljeno tudi na spletni strani Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije.