(Ne)Znosna realnost bivanja

Statistični urad, citiram: » V Sloveniji pod pragom revščine živi 78.000 upokojencev.«

Moja nona bo prihodnje leto stara 80 let. Upokojitev je dočakala pri dobrih petdesetih letih s 33 leti delovne dobe. Ima 400 evrov pokojnine. Nono bo prihodnje leto prav tako star 80 let. Dela od svojega dvanajstega leta. Upokojitev je dočakal pri istih letih kot nona s prav toliko leti delovne dobe. Zaradi invalidnosti ima za dobrega stotaka višjo pokojnino.

Živita v stanovanju, ki sta ga kupila ob »pomoči« gospoda Jazbinška. Kot vsak izmed nas plačujeta položnice. Ker živita skupaj in jima precej primakne tretji član gospodinjstva, se skozi mesec prebijeta dokaj lagodno. Nimata nobenih visokih izdatkov, ne hodita na letovanja, avto bolj ali manj stoji na parkirišču. Varčujeta za pleskanje stanovanja, za kurjavo, zavarovanje avtomobila, itd. Vnukinji sva vsak mesec deležni vsaj desetih evrov za »kavo in sladoled«.

Pod črto – stara starša imata drug drugega. Dve pokojnini. Ki se seštejeta in tvorita dovolj, da se z njima pokrijejo vsi izdatki. Ne vem, kako bi recimo nona preživela sama. Na mesec bi ji po plačilu vseh položnic ostalo kakšnih 50, 100 evrov. Po vseh žuljih, prigarani, NE podarjeni pokojnini, bi ji ostalo za 50 hlebov kruha, za mleko in fižol. Žlikrofi in slovensko meso bi morda prišli na krožnik enkrat na tri mesece. Če sploh. Koliko je še takih non?

Pa pri upokojencih ne gre zgolj za to, kako preživeti. Ne. Gre tudi za to, kako DOSTOJNO preživeti. Kako ne manevrirati s kovanci, kako se ne spraševati, kaj plačati ta mesec in katera državna ustanova bo morda čutila dovolj usmiljenja, da podaljša rok plačila za novih petnajst dni. Morda od vsega skupaj še najbolj srhljivo pa je to, da je revščina starih ljudi skrita. Stari ljudje ne tožijo, ne kličejo na radijske postaje. Stari ljudje ne vpijejo, ampak trpijo molče.

Srhljivo. Kot je srhljiva številka, ki poriva pod prag revščine. 597 evrov. Prag revščine je 597 evrov. Začnite odštevati, g. Erjavec. Pa začnite recimo odštevati z zneskom, ki ga prejema moja nona. Za najemnino. Za položnice. Za hrano. Za kakšen kos oblačila v marcu in novembru. Za nove škornje leta 2019. In povejte, koliko ostane.

Izračunaj, draga Anja. Bo dovolj vsaj za pogrebne stroške? Saj veš, stari ljudje nočejo biti nikomur v breme.