Dolgo vroče poletje

Letošnje poletje si bom zapomnila po čisto prekratkem morskem oddihu. Po veliki dogodivščini. Po nekaj čudovitih izletih in športnih potepih. Po nečakovih pripravah na prvi odhod v šolo. Ogromna prelomnica. V spominu mi bo ostalo prelepo darilo, po pošti dospela Nara Camicie. Ker malenkosti štejejo. Nekaj poletnih dogodkov z oznako »prvič« je letos priletelo v rezime. Prvič me je skoraj pičil modras. Prvič sem videla planiko. Res, malenkosti štejejo.

Letošnje poletje je (presenetljivo) prineslo veliko sonca. Dolge popoldneve, ki sem jih lahko prebila zunaj. Lenobnih ur, preživetih na kavču, je bilo zgolj za vzorec. Mogoče mi prihodnje leto uspe dotolči še te. Med poletjem s šestico na koncu sem kot vedno prebrala precej knjig. Mislim, da jih je bilo okrog dvanajst, mogoče kakšna več. S številko sem kar zadovoljna. Letošnje dolgo vroče poletje smo vsi preživeli dokaj zdravo, zgodila se nam ni nobena huda nesreča. Julija bi ata praznoval 61 let. Skozi spomin sem na dan ameriške neodvisnosti praznovala sama.

Precej poletij sem čakala na Springsteenov koncert in ga v letošnjem dočakala. Nova odkljukana avantura, ki bo pustila čudovit spomin. Včasih se mi je zdelo, da nekaj zamujam, če nisem neprestano v pogonu. Počasi odkrivam, da temu ni nujno tako. Ja, z vsako pomladjo vstopim tudi v novo poletje starejša (in za spoznanje modrejša, upam). Poletna krila, kratki rokavi, japonke, se bodo zlagoma poskrili v zadnje kote prenatrpane omare. Preklinjajoč zimsko plundro jih bom gledala s hrepenenjem, vem. Vedno je tako.

Rada imam poletje. A večino časa se mi vseeno zdi, da je jesen moj najljubši letni čas. Na plan lahko privlečem čudovite puloverje, pisane srajčke, vedno modne balerinke, še gležnjarji mi postajajo zmeraj bolj všeč. Jesen prinese barve. Po drugi strani pa ob prvem deževju začnem pogrešati poletje. In tudi to pogrešanje mi je všeč. Saj ljudje konec koncev to nenehno počnemo, ste opazili? Hrepenimo. Neprestano hrepenimo. Za stvarmi, ki so minile. Za rečmi, ki se imajo zgoditi.