Seznami

Ne vem, kaj je z mano in seznami. Že odkar pomnim gre očitno za ljubezen, ki ne mine. Če sem čisto iskrena, se niti ne trudim, da bi se z njimi razšla. Seznami me pomirjajo, mi dajejo občutek varnosti. Lažni občutek? Čisto mogoče, a če mi denejo dobro, pravzaprav ni razloga, da bi se jih otepala (se tolažim).

Seznam napravim pred vsakim obiskom trgovine. Še ko se odpravim nakupovat oblačila ali obutev, pogosto napišem, kaj potrebujem (ne pišem pa, česa NE potrebujem, za kar bi mi bila pogosto več kot hvaležna moja denarnica). S seznamom se odpravim v knjižnico, seznam napravim pred odhodom na morje. Pišem, kaj bom posameznici podarila za rojstni dan, beležim, katere sogovornike potrebujem za posamezen prispevek. Tudi ideje za blog kracam v obliki seznama. Včasih si delam celo sezname stvari, ki sem jih že opravila. Katere knjige sem letos prebrala, na primer. Ne bi me presenetilo, če za to »obsedenost« obstaja kakšna posebna (verjetno ne prav pozitivno zveneča) beseda, a kot sem že rekla – stvar deluje name prav pomirjujoče. Terapevtsko, če hočete.

In še moj najljubši seznam. Resnično daleč najljubši! Seznam, o katerem razmišljam že vsaj mesec dni prej, kot ga začnem dejansko ustvarjati. Poletno čtivo. Letos je na njem sledeče:

Goran Vojnović – Figa

Stojan Petrič – Damoklejev meč

Janez Jalen – Bobri (s seznama Primorci beremo)

Johannes Sachslehner – Dva milijona smo jih pospravili

James Bowen – Potepuški maček Bob

Potovalka bo težka, se strinjam.