Mali užitki
Jutranja kava in dnevne novice. Mir. Tišina in občasna samota. Večerna aerobika. Branje Agathe Christie ob deževnih popoldnevih. Koncerti na prostem. Prilegajoče se kavbojke in visoke pete. Za včasih. Kup knjig na nočni omarici. Poreden nasmeh. Baudelairova poezija. Pobeg v Prekmurje. Pospravljeno stanovanje. Novi Converse copati. Dopoldne s Sobotno prilogo, papirnato, dišečo po tiskarni. Mali užitki, ki so pomembni zgolj meni.
Vsakdo bi moral imeti svoje užitke. In si vzeti čas zanje brez slabe vesti. Počasi odkrivam, da je popolnoma brez potrebe obremenjevati se s stvarmi, na katere nimam vpliva. Sem in tja me včasih še iztirijo slabe novice, pesimizem in sistem, ki v Sloveniji deluje precej bolj v prid enih kot drugih. A se mi zdi, da če se obremenjujem s tem in pustim, da me tlači, ne bo nič bolje. Ker imam zgolj eno življenje in skozi tega se moram prebiti. Sama. In zato si ne pustim jemati malih užitkov.
Klasična, na roke napisana čestitka za rojstni dan. Uspešno pretečenih pet (ali več) kilometrov. Zvončki na mizi in ko teh ni, žafrani, tulipani, narcise. Kreslinove pesmi. Nova Oilily torbica. Sončno pomladno jutro. Nečakovo dojemanje sveta in pametovanje o težavah »velikih«. Tečaj ruščine, čeprav besedišče osvajam neznansko počasi, ker sem preveč lena, da bi doma vadila vsak dan! Mali užitki, ki so pomembni zgolj meni.
Počasi si priznavam tudi to, da imam pravico reči ne. Odkloniti uslugo, ne oglasiti se na telefon. Ne spuščati v svoje življenje ljudi, ki me bodo v najboljšem primeru spravili (le) v slabo voljo. Stresa je že tako in tako povsod dovolj. Problemi (takšni in drugačni) so del vsakdana, to je praktično postalo naravno stanje modernega človeka. In na nas samih je, da jih poskušamo minimizirati kakor najbolje vemo in znamo. In tu čisto zares, vedno in povsod, pomagajo mali užitki.
Sadni jogurt za zajtrk, čeprav vem, da ima kup sladkorja. Naznanjena Springsteenova turneja. Nemir v Konzorciju, ko v rokah stiskam darilni bon za novo knjigo. Dobro narejena oddaja. Pozdrav in nasmeh, ko grem skozi vas, v kateri sem preživela večino svojega življenja. Van Goghove slike, četudi jih gledam zgolj na spletu. Križanke na morju. Abonmajska karta za novogoriško gledališče. Mali užitki, ki so pomembni le meni.
Za pomiritev, za sprostitev, za crkljanje same sebe. Zato, da bo dan krajši, da si bom odpustila napake. Ne nazadnje včasih, ampak res samo včasih tudi zato, ker si jih preprosto zaslužim.
