Jančar in Tolstoj. Lainšček in Baudelaire
"Kakšno veselje je držati v rokah novo knjigo! Ne veš še, o čem pripoveduje. Upiraš se skušnjavi, da bi odprl zadnjo stran. In kako lepo diši! Tega vonja ne moreš razčleniti na sestavine: tiskarska barva, lepilo … Ne, to je prav vonj knjige, vznemirljiv, neponovljiv. Končki nekaterih strani so se zlepili, kakor da se knjiga še ni zbudila. Zbudila se bo, ko jo boš začel brati." (Sergej Mahotin)
Ruski pisatelj je s temi besedami pozdravil letošnji 2. april, mednarodni dan knjig za otroke. V nedeljo, 23. aprila, »praznujemo« odrasli bralci. Vsi, ki nam knjiga nekaj pomeni, vsi, ki si minute pred spanjem radi krajšamo s povedjo, dvema, tremi. Od srede do nedelje poteka tudi festival Slovenski dnevi knjige, ki prinaša kup zanimivih dogodkov in - številne popuste pri nakupu knjig.
Nekaj podatkov Statističnega urada RS ob svetovnem dnevu knjige, žal so najbolj sveži podatki na voljo za leto 2014 in tudi to precej pove o Sloveniji kot državi, ki naj bi ljubila knjige: leta 1991 je izšlo 2.459, leta 2014 pa 5.554 naslovov knjig, izstopa leto 2009 s 6.953 naslovi, pravijo na Statu. Knjižna produkcija je od leta 1991 do leta 2009 naraščala, od takrat pa upada. Nič novega.
Dan, ki ga je Unesco leta 1995 razglasil za svetovni dan knjige in avtorskih pravic, 23. april, je tesno povezan s književnostjo, na ta dan so se rodili ali umrli (nekateri naj bi, če smo čisto natančni) številni znani literarni ustvarjalci: Miguel de Cervantes, William Shakespeare, Inca Garcilaso de la Vega, Rupert Broke, William Wordsworth, Maurice Druon, Vladimir Nabokov.
Od leta 2001 Unesco vsako leto določenemu mestu podeli naziv svetovna prestolnica knjige, leta 2010 ga je nosila Ljubljana, letos ta čast pripada gvinejski prestolnici Conakry.
Slovenska knjižna produkcija v prejšnjem stoletju
Slovenska knjižna produkcija se po podatkih Statističnega urada spremlja od leta 1919. Tedaj je izšlo 389 naslovov knjig in brošur v slovenskem jeziku ali približno 30 naslovov na 100.000 prebivalcev. Poleg teh so založniki takrat ponudili tudi 20 naslovov prevodov in 28 naslovov knjig v tujih jezikih; viri navajajo še, da je 46 slovenskih publikacij takrat izšlo tudi v tujini. Med izdanimi naslovi je bilo 55 naslovov leposlovnih del ali okrog štirje na 100.000 prebivalcev. Manj knjižnih del kot v letu 1919 je v prejšnjem stoletju izšlo le med 2. svetovno vojno.
Šele več kot pet desetletij pozneje, natančneje leta 1974, je v Sloveniji izšlo več kot 100 naslovov knjig na 100.000 prebivalcev; v tem letu je bilo izdanih 2.568 naslovov (144 naslovov na 100.000 prebivalcev), od tega 411 leposlovnih del (23 naslovov na 100.000 prebivalcev). V letu 1991, prvem letu samostojne Slovenije, je bila knjižna produkcija še vedno manjša kot leta 1974. Vseh izdanih naslovov knjig je bilo 2.459, med njimi je bilo 422 leposlovnih del.
V naslednjih letih do leta 2008 se je slovenska knjižna produkcija iz leta v leto povečevala in v letu 1999 je tako izšlo že 200 naslovov knjig in brošur na 100.000 prebivalcev, od tega približno 38 naslovov leposlovnih knjig na 100.000 prebivalcev. Od leta 2012, v času gospodarske in finančne krize, pa upada in pred dvema letoma je po začasnih podatkih Narodne in univerzitetne knjižnice izšlo v Sloveniji 4.941 naslovov knjig in brošur (ali 239 naslovov na 100.000 prebivalcev), od tega 1.542 z leposlovno vsebino.
Branje knjig pri nas in v Evropski uniji
Koliko knjig preberemo Slovenci v primerjavi s prebivalci drugih držav članic EU in zakaj jih nekateri sploh ne berejo? Ta del je precej zanimiv.
V zadnjih 12 mesecih pred anketiranjem je prebralo vsaj eno knjigo 67 odstotkov prebivalcev Slovenije, ta odstotek je bil največji na Švedskem (90 odstotkov), najmanjši na Portugalskem (40 odstotkov), povprečje za celotno EU je bilo 68 odstotkov. V Sloveniji je 48 odstotkov teh prebivalcev odgovorilo, da za branje knjig nimajo časa, 26 odstotkov pa, da jih knjige ne zanimajo
Na vprašanje, kaj je bil razlog, da sploh niso ali da niso večkrat obiskali javne knjižnice, pa je 33 odstotkov Slovencev (toliko kot na Švedskem) odgovorilo, da jih to ne zanima, 35 odstotkov pa, da jim za knjižnice zmanjka časa.
Zbudi(mo) se ...
Kot je dejal Mahotin – knjiga se bo zbudila, ko jo bomo začeli brati. In kar je morda še pomembneje – MI se bomo zbudili, ko bomo začeli brati. Za to pravzaprav gre pri vsej stvari, kajne?
